Strani

četrtek, 30. april 2009

Turtles will never fly – 1. Poglavje – part 2

***

-Prav res ji ga bom prinesel... in spomnil se je besed, ki so nekaj minut pred tem glasno dokončale njegov stavek –Dot, dot, dot? Vibrator! Ali... Besede so mu donele in odmevale v glavi. Pogovarjanje sam s seboj je bilo v njegovi naravi že od kar sam pomni. Imaginarni prijatelji so mu bili dolga leta edina družba, ki jo je premorel. Zlasi mu je prirasel k srcu Nehemiah, s katerim sta že stara prijatelja in ne frenda. Redko katera resnična oseba ima v Samuelovem življenju tak privilegij, da jo okliče za prijatelja. Večinoma so to frendi ali ljudje, ki jih pozna. Nehemiah je imel močan moški karakter, kakršnega si je Samuel vedno želel. Nehemiah je užival ob zbadanju svojega prijatelja z ostrimi, ponavadi celo žaljivimi bededami. Užival je kadar mu je lahko zbijal upanje in zniževal mnenje o sebi. Oba pa sta bila mnenja, da lahko Samuela takšno sekanje po njegovi osebnosti sčasoma naredi močnejšega.
-Veš, da ima Kaori čisto prav, je začel Nehemiah. Res si mevžast. Morda se tega ne zavedaš, ampak... Ali si se že kdaj pogledal v ogledalo? Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo najbolj mevžast v deželi je tej, se je zasmejal s tako velikim nasmeškom, da mu je prekril več kot pol obraza. Zelo je spominjal na mačka iz Alice v čudežni deželi. Res si navadna pička, Samuel. Sprijazni se s tem. Nikoli ne boš dosegel svojih ciljev, ki si si jih zadal. Preprosto zato, ker nisi zmožen tega. Plehek si, brez hrbtenice. Nisi samosvoj. Nikoli.

-Daj me prosim pusti pri miru, je odvrnil Samuel. Hočem, da izgineš iz mojega življenja. Rad bi postal – ti. Rad bi gledal na svet s tvojimi očmi. Ne bi se rad več oziral in obotavljal ob raznih nepotrebnih stvareh, ob kakršnih se ustavljam sedaj v mojem življenju, z mojo osebnostjo, z mojim karakterjem.

-Ampak kaj takšnega ti nikoli ne bo uspelo, verjemi mi. Ravnokar sem ti povedal, mu je skušal Nehemiah obnoviti nedavno situacijo. Sprijazni se.

Tako sta hodila še naprej po pločniku ob glavni prometni cesti v mestu, nadaljujoč s svojim pogovorom. Nehemiah si ni mogel pomagati, da ne bi zbadal svojega prijatelja. Na vsak način ga je hotel zatreti. Hotel mu je uničiti samozavest, kolikor mu jo je sploh še ostalo. Zavedal se je, da to ne bo povsem težko. Poznal je njegovo naravo. Sam je bil zmožen prav vsega. Lahko bi ga oklicali kot živega hudiča. Vedno je stal ob svojem prijatelju. Ne pusti mu dihati, pravzaprav diha namesto njega. Porablja ves njegov vdihan zrak za svoje lastne prcese.

-Ji boš res kupil vibrator? A ne bi rajši premislil o tem, je prvi prekinil tišino Nehemiah.

-Na kaj namiguješ, je vprašal Samuel.

-Dobro veš na kaj namigujem. Stori že to, kar bi moral že davno tega. Ne odlašaj, loti se dela... Postavi ga pokonci in izkoristi to s čimer te je übercenjeni Bog obdaril... prvič v življenju. Naredi to zase. Saj vem, da ti tega želiš. O tem kar naprej sanjaš. Ne moreš si izbiti iz glave sanj o seksu – o fuku. Vem kako nestrpno si želiš fukat, kako nestrpno si želiš nje.

-Ampak...

-Ne ugovarjaj mi! Jaz vem kaj ti hočeš, kaj si ti želiš. Vprašanje je ali se ti tega zavedaš. Kaj ne res ne opaziš, kako trpi. Morda te ima celo rada. Ampak ti – res si pička.

Ni komentarjev: