Poezija - Oda Fikusu

Oda Fikusu

počutim se kot fikus
fikus fikusira
stoji in nič ne dela
...

do dveh bom jutri spal
učil se preostali dan
ko noč zamenja dan
ne bom pretirano ga sral
in spat odšel bom spet

ob dveh vstal bom sam
tudi v soboto
ponovil to kar želel si bom sam
in tudi v nedeljo
existenco svojo fikus zaključil bo.

ovenel zaradi pomanjkanja bo nege
ne bo, ne bo ga več
zdrizasto rjave barve na vrh' komposta ležal bo
kjer po življenja koncu zaudarja
ni ga srah njegovega rudarja

lahko živeči fikus v depresijo pade?
da...
lahko kdaj se spravi ven?
ne...
...

šel bi v puščavo
daleč stran v to goščavo
sabo nosil fikus bi
ga na žgoče sonce postavil bi
sred' ničesar kar žgalo bi
opazoval ga bi

opazoval
...
opazoval

dokler zadnje kaplje ne iztisnil bi
dokler izsušil se ne bi
....
blahh...